Čeprav velja kolesarjenje za individualno telesno dejavnost, obstajajo številni programi, ki dokazujejo ravno nasprotno.
Vožnja z električnim kolesom je lahko odličen način za družabno preživljanje prostega časa
Če zanemarimo redko videno električno kolo posebne konstrukcije, ki je izdelano za vožnjo dveh ali več oseb, kot je to tricikel, tandem kolo in druge različice večsedežnih koles, gre načeloma za prevozno sredstvo, ki je namenjeno eni sami osebi.
Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da je vožnja z električnim kolesom izključno individualna dejavnost in da posameznika odriva v samoto, kajti izhajajoč iz izkušenj lahko trdimo ravno nasprotno – vožnja z električnim kolesom je lahko več kot odličen način za družabno preživljanje prostega časa ali skupno opravljanje obveznosti v mestu. Sodoben svet, kot se vsi po tihem zavedamo, narekuje izjemno hiter in dinamičen življenjski slog, zaradi česar vse pogosteje pozabljamo na tisto najbolj temeljno človeško potrebo; druženje z drugimi ljudmi. V izogib temu lahko povabimo sebi ljubo osebo, da se nam pridruži pri vožnji z električnim kolesom, najsi bo to zgolj do kavarne v mestu ali pa se odpravimo na pravi kolesarski izlet.
Električno kolo med vožnjo že samo po sebi prinaša prav posebne občutke veselja, sreče in notranjega zadovoljstva, v kolikor pa se boste v kolesarjenje podali v družbi družinskega člana ali prijatelja, pa se boste med potjo počutili zgolj še veliko bolj prijetno.

Za krmilom električnega kolesa do širše množice prijateljev in znancev
Ena izmed najpomembnejših prednosti električnega kolesa je, kakor smo zapisali že zgoraj, omogočanje druženja z ljudmi, ki nam sicer veliko pomenijo, vendar skupnemu preživljanju prostega časa običajno ne namenimo dovolj pozornosti. Prednost električnega kolesa pa ni zgolj v krepitvi odnosov, temveč lahko z njegovo pomočjo stkemo tudi številna nova prijateljstva in poznanstva.
Vožnja z električnim kolesom zaradi vgrajenega električnega motorja namreč poteka z bistveno manj napora, zato se je med poganjanjem pedalov mogoče lahkotno pogovarjati z drugimi kolesarji, ne da bi bili zaradi morebitnega klanca na poti povsem prepoteni, zadihani in zasopli (več o prednostih uporabe električnega kolesa si lahko preberete v tem članku).
Po vsej verjetnosti se vam je pri vsem tem pojavilo vprašanje, kako med vožnjo z električnim kolesom sploh spoznati nove ljudi. Možnosti je ogromno, v nadaljevanju našega tokratnega prispevka pa vam bomo v ta namen predstavili dva odlična primera praks iz tujine, ki omogočata ravno to – sistem BiciBus v Italiji in BikeBus v Avstraliji.
»BiciBus« – izjemen program voženj s ženskim kolesom, katerega namen je tako spodbujanje druženja, kot tudi telesne dejavnosti in ozaveščenosti o varovanju okolja pri otrocih in mladostnikih
Naši zahodni sosedje se lahko pohvalijo s posebnim programom voženj z ženskim kolesom, tako imenovanim BiciBus, ki se je uvrstil celo v italijansko nacionalno agendo za trajnostni razvoj. Združuje poudarjanje pomena vožnje z ženskim kolesom, uporabe avtobusa in skupne vožnje z avtomobilom, v kolikor gre za daljše razdalje.
Sistem BiciBus italijanski mladini omogoča, da se preko posebne telefonske aplikacije povežejo z vrstniki in se dogovorijo za srečanje z ženskim kolesom ob točno določeni uri na točno določenem kraju, od koder v skupini nadaljujejo pot vse do postavljenega končnega cilja.
Program voženj z ženskim kolesom Bicibus pa ni namenjen samo mladostnikom, temveč tudi mlajšim otrokom, pri čemer so se v Italiji uveljavili predvsem skupni odhodi v šolo in nazaj. Zaradi zagotavljanja varnosti v prometu najmlajše med potjo na ženskem kolesu spremljajo prostovoljci, ki so prav tako del sistema BiciBus.

Kakšen je pomen programa »BiciBus«?
V osnovi gre za projekt, katerega namen je spodbujanje telesne dejavnosti, kot je vožnja z ženskim kolesom, in ozaveščenosti o varovanju okolja pri otrocih in mladostnikih, osrednji cilj pa je povečanje družabnosti med mladimi. Dodaten pomen ima program BiciBus zaradi zagotavljanja občutka varnosti staršem, otrokom in mladostnikom daje avtonomijo, vsem njim pa omogoča druženje.
V sistemu BiciBus je za vsako območje določena tudi družina, ki je zadolžena za nudenje pomoči v primeru predrtja pnevmatike, snetja verige, padcev z ženskega kolesa in drugih nezgod, kar ni pomembno zgolj zaradi zagotavljanja občutka varnosti, temveč ima tudi močno povezovalno vlogo znotraj lokalnih skupnosti. Ravno zaradi povezovanja med družinami ima program tako močno družbeno vrednost (več o opisanem programu si lahko preberete tukaj).
V Avstraliji se je pričel uveljavljati podoben program voženj z mestnimi kolesi kot v Italiji, le da je tam bolj znan pod imenom »BikeBus«
Tudi v deželi tam spodaj poznajo zelo podoben program voženj z mestnimi kolesi kot v državi na Apeninskem polotoku, ki so ga poimenovali BikeBus. Podobnosti je pravzaprav že od imena dalje precej, kajti tudi tovrsten program zajema skupino ljudi, ki se po predhodnem dogovoru ob točno določenem času z mestnimi kolesi odpravijo na točno določeno skupno pot. Gre za projekt, ki je namenjen ljubiteljskim kolesarjem ter lastnikom mestnih koles in ne za športne ali tekmovalne dejavnosti.
Edina večja razlika v primerjavi s programom BiciBus je v tem, da je slednji namenjen otrokom in mladostnikom, medtem ko je BikeBus v večji meri osredotočen na povezovanje odraslih in starejše populacije. Ustanovitelji navedenega programa voženj z mestnimi kolesi so celo sami zapisali, da je njihov namen spodbujanje druženja, da bi bilo potovanje v službo bolj zanimivo in družabno doživetje.

Ali obstajajo podobni programi voženj z mestnimi kolesi tudi drugje po svetu?
Podobne programe voženj z mestnimi kolesi, toda ne ravno v enaki obliki in obsegu, najdemo tudi v drugih državah, nekateri najbolj znani pa so:
- Aire Valley Bike Bus (Združeno kraljestvo),
- Bike Bus (Francija),
- Biketrain PDX (Portland, Oregon),
- Bus Cyclistes (Francija),
- Central Florida Bike Bus (Florida)
- CicloExpresso (Portugalska)
Z veliko nestrpnostjo čakamo, kdaj se bo podoben program voženj z mestnimi kolesi naposled pojavil tudi pri nas v Sloveniji.