Ena izmed najpomembnejših koristi uporabe mestnega kolesa je tudi krepitev duševnega stanja in celo izboljšanje depresivnosti.

Kakšno povezavo ima mestno kolo z depresijo?

Depresija je zagotovo vsakomur od nas zelo dobro poznana, predvsem v zadnjem času pa žal tudi vse bolj pogosta duševna motnja. Čeprav je lahko vsak izmed nas občasno nekoliko slabše razpoložen, je depresija mnogo več od tega, saj prizadene tako čustva, kot tudi misli in telo posameznika. Ob vsem tem se verjetno sprašujete, od kod takšen naslov in kako je za vožnjo lahkotno mestno kolo z depresijo sploh povezano.

Vožnja z mestnim kolesom je oblika telesne vadbe, ki za obolelega za depresijo prinaša številne ugodne učinke na njegovo zdravje. Poleg splošne krepitve telesnih sposobnosti, je po vožnji z mestnim kolesom moč pričakovati tudi izboljšanje počutja, sprostitev in notranjo harmonijo.

Vožnjo z mestnim kolesom nekateri ravno zaradi izjemno pozitivnih učinkov na duševno zdravje in izboljšanje depresije enačijo celo z meditacijo.

Kako dolgo mora vožnja z mestnim kolesom trajati, da bi dosegli opazno izboljšanje duševnega zdravja?

Mnogi, ki se na mestno kolo podajo z željo po izboljšanju svojega duševnega zdravja, se na začetku navadno vprašajo ravno kako dolgo mora kolesarjenje sploh trajati. Potrebno se je zavedati, da ima večji pomen samo izvajanje vožnje z mestnim kolesom, kakor pa njeno trajanje. Zapisano z drugimi besedami, vožnja z mestnim kolesom mora biti enakomerna, ne pretirano naporna, potekati mora po enostavnejši podlagi in ne v preveč prometnem okolju. Predvsem je namreč pomembno, da se med poganjanjem pedalov svojega mestnega kolesa počutite prijetno. Za čim bolj udobno vožnjo lahko izberete tudi električno mestno kolo, več o njegovih prednostih pa izveste tukaj.

Enotnega pravila za dolžino trajanja vožnje z mestnim kolesom za izboljšanje duševnega zdravja ni, saj je to odvisno od posameznika. Načeloma pa velja, da moramo na mestnem kolesu dnevno preživeti vsaj 30 do 40 minut. To je namreč čas, ki je potreben za sproščanje hormonov sreče endorfina in adrenalina v krvni obtok, katera sta ključnega pomena za zatiranje depresivnega počutja.