Mizarstvo v Sloveniji je dejavnost, ki je že po tradiciji prisotna več generacij in praktično po vseh slovenskih vaseh in obronkih mest.

V večjih mestih se je mizarstvo obdržalo pri mizarjih, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo že vrsto let in več generacij.

Mizarska dejavnost spada med obrtniške dejavnosti in je tako kot marsikatera druga, podvržena številnim zakonskim in drugim regulativam obrtniške zbornice ter različnih inšpekcij in organov.

Po svoji aktivnosti razvoja pa je v luči tradicionalne mizarske obrti, danes prerasla v povsem drugačne okvire, kot pred leti, ko smo k mizarstvu šteli izključno obrtniško delo z lesom.

Današnji ponudnik mizarskih izdelkov ni več samo mizar.

S pohištveno branžo se ukvarja cela vrsta preprodajalcev in velikih pohištvenih trgovskih verig, ki so svoje mesto našla tudi v Sloveniji (v času tega zapisa še Ikea ni vstopila na slovenski trg, je pa v pripravi in nizkem štartu).

Ti ponudniki ponujajo pohištvo po razmeroma nizkih cenah, ki jim mizarji zelo težko konkurirajo. Pohištvo na njihovih policah prihaja namreč iz najrazličnejših koncev sveta (Kitajska, Indija, …) in izdelati nek regalnik ali poličnik, ki bi cenovno konkuriral tem, je za mizarja praktično nemogoče.

Ostaja pa glavna prednost mizarjev dejavnost izdelave pohištva po meri. Česar masovni in veliki prodajalci pohištva ne morejo ponuditi.

Pri mizarjih, ki se osredotočajo na notranjo opremo in pohištvo, se ločita dve smeri.

V prvi vrsti, so veliki mizarji, ki svojo dejavnost opravljajo že vel let in se tudi njihova dejavnost prenaša iz roda v rod že več generacij.

Med temi najdemo takšne, ki imajo nekaj zaposlenih, dodatno pa so si okrepili moči tudi na marketingu in prodaji ter servisu.

V teh primerih žal na slovenskem trgu, kupec še vedno naleti na razmeroma visoke cene mizarskih izdelkov in storitev, obenem pa se ti mizarji bolj osredotočajo na večje pohištvene in opremljevalske projekte.

Saj je v teh primerih tudi zaslužek večji, dela pa je logistično in organizacijsko gledano, manj.

Manjši mizarji, povratniki in tisti, ki z mizarsko dejavnostjo šele začenjajo, so soočeni z drugačnimi izzivi. Na trgu so nepoznani, s ceno težko konkurirajo pohištvenim salonom, zato so prisiljeni vso delo opraviti po nižji ceni. Hkrati pa imajo tudi drugačne logistične in organizacijske težave, kot prvi.

Če majhen mizar dobi v izdelavo neko večje naročilo, mora ponavadi tudi ustaviti ostale projekte, pogosto pa se pri majhnem mizarju zaradi tega zgodi to, da prestavlja roke izdelave in dostave izdelkov strankam, ki niso naročile večjega projekta.

Na ta način jihzato dosti novih mizarjev opusti svojo dejavnost, saj ne morejo priti do nivoja, ko bi jih stranke zaradi zadovoljstva priporočile naprej.

V zadnjem času je tudi zelo opazen trend iskanja posla mizarjev v tujini – predvsem v Avstrijo in Nemčijo se jih za boljšim zaslužkom odpravi več iz štajerskega in prekmurksega konca.

O stavbnem in tesarskem mizarstvo, si lahko listo vseh dejavnosti ogledate tudi na tej povezavi.

Med starejšo generacijo mizarjev, ki so opustili svojo dejavnost, pa je v zadnjem času opaziti tudi povečanje prodaje mizarskih kapacitet (in strojev ter hal in delavnic), ali njihovo preusmeritev v druge dejavnosti, npr. turizem, kot je prikazan v tem prispevku.