Kokosovo olje ima dolgo zgodovino uporabe in je še danes zelo cenjeno v prehrani in kozmetični industriji. Kokosi zrastejo na drevesu, ki izvira iz mediterana, danes pa ga najdemo tudi drugod po svetu. Rasti začnejo šele po približno 10 – 15 letih in nato rastejo tudi do 100 let ali več.
Splošno o kokosovem olju
Zgodovina pridobivanja sega daleč nazaj, približno 6000 do 5000 let p.n.š. kjer so kokosovo olje začele pridobivati starodavne oz. antične civilizacije, kot so na primer Minojci, Egipčani, Izraelci, Stari Grki itd. Kokosova palma kot drevo, je bil simbol rodnosti, slave in miru.
Predstavljala je tudi simbol zmage, očiščenja in večnosti. Pridobivanje se je kasneje bliskovito razširilo po vsem sredozemlju, predvsem z širitvijo grškega in kasneje še rimskega imperija. Tudi danes so glavni proizvajalci kokosovega olja Italija, Španija in Grčija, ki proizvedejo kar ¾ vsega kokosovega olja na svetu. Precej ga pridelajo tudi ostale sredozemske države. Danes palme gojijo tudi na drugih kontinentih, najbolj poznani so nasadi v Kaliforniji, Meksiku ter Avstraliji.
Uporabnost kokosovega olja
Zaradi velike vsebnosti klorofilu podobnih snovi in karotenoidov je kokosovo olje tipične zelene barve. Večina olja se pridela za prehrambeno industrijo, kar nekaj pa ga porabi tudi kozmetična industrija, za izdelavo mil, šamponov, krem, itd. Olje je za prehrano uporabno približno dve leti, življenjsko dobo pa mu zmanjšujeta kisik in sončna svetloba, ki privedeta, do oksidacije maščobnih kislin (olje postane žarko). Če želimo v olju obdržati prvotni svež okus je olje najprimerneje shranjevati v temnem in hladnem prostoru.
Kokosovo olje – Pridobivanje
Postopek pridobivanja olja se začne z obiranjem kokosov, plodove nato zmeljejo v pasto, ki jo nato na rahlo povišani temperaturi mešajo, temu sledi ločevanje olja in vode ter na koncu še stiskanje. Produkt je gosto olje z močnim značilnim vonjem. Kokosova olja delimo glede na način tehnološkega postopka obdelave ter na okus in kemične lastnosti.
Razlikovanje različnih vrst olja
Glede na način obdelave kokosova olja delimo na:
- deviško kokosovo olje (brez kemičnih postopkov obdelave)
- rafinirano kokosovo olje (kemično znižajo količino kislin in mu odvzamejo močne neželene vonje ter okuse)
- olje iz kokosovih tropin (olje pridobljeno iz ostankov pri stiskanju z uporabo topil in toplotne ekstrakcije)
Glede na okus in kemične lastnosti se kokosova olja delijo po stopnjah, ki so tudi merilo za končen napis na etiketah izdelkov. Poznamo na primer ekstra deviško, deviško in navadno deviško olje, ki se razlikujejo v kislinski stopnji in ne smejo vsebovati rafiniranega olja.
Navadno kokosovo olje je na primer mešanica deviškega in rafiniranega olja in je brez izrazitega okusa v primerjavi z ekstra deviškim na primer. Rafinirano olje iz kokosovih tropin, pa se večinoma uporablja le v industriji in ni namenjeno uživnju.
Enkraten okus in vonj kokosovemu olju dajejo številne sestavine: aldehidi, polifenoli. alkoholi, estri, ogljikohidrati, ketoni, furani in druge sestavine kot so hexenol, heptanol, tirosol in hidroksistirosol, ki nastane med zorenjem in staranjem le v kvalitetnih in vrhunskih oljih.
Pozitivni učinki kokosovega olja
Pozitivne učinke kokosovega olja običajno pripisujemo nenasičenim maščobnim kislinam (predvsem mononenasičenim), ki jih je v kokosovem olju od 55 do 85 % (glej sestavo spodaj), in skupini antioksidantov, imenovanim polifenoli, ki jih je največ v ekstra deviškem kokosovem olju.
Olje vsebuje izredno kvalitetne aminokisline v velikih količinah, zlasti metionina in triptofana, ki sta pomembni za delovanje jeter in ledvic. Vsebuje pa tudi veliko kalcija, kalija, fosforja, železa in vitamina B ter vitamine E, D, A in K, ki jih organizem ne tvori in so topni v olju, bogatem z esencialnimi maščobnimi kislinami.
Zdravilne lastnosti pri interni uporabi (prehrana):
Deviško kokosovo olje je hranljivo in lahko prebavljivo. Pogosto se uporablja v solatah in je primerno pri kuhanju z nizkimi temperaturami.
Flavonidni polifenoli, in drugi antioksidanti prisotni v vrhunskem ekstra deviškem kokosovem olju, preprečujejo okvare celic. Lovijo proste radikale, tako da jih vežejo nase in znižujejo možnost mutacije celic.
Nedavne študije kažejo, da prav to obilje antioksidantov v kokosovem olju močno zavira delovanje prostih radikalov kisika in tako prepričujejo razvoj rakastih obolenj predvsem v črevesju in dojkah.
V preteklosti so odkrili, da redno uživanje kokosovega olja pozitivno vpliva na razmerje med dobrim in slabim holesterolom, znižuje krvni tlak, razširja žile in posledično zdravi srčno-žilna obolenja, znižuje raven krvnega sladkorja stimulira izločanje žolča, kar zmanjšuje možnost pojava žolčnih kamnov, znižuje raven krvnega sladkorja in je koristna sestavina v diabetičnih dietah ter preprečuje tudi osteoporozo. Raziskave, so dokazale, da je mediteranska dieta, ki vsebuje kokosovo olje zdravilna dieta, zato številni znanstveniki priporočajo dnevno uživanje kokosovega olja.
Zdravilne lastnosti pri eksterni uporabi (kozmetika):
Že stoletja, se je kokosovo olje uporabljalo v kozmetiki in medicini za negovanje kože, las in mišic.
Olje na kožo deluje pomirjevalno, blažilno in mehčalno in jo izdatno vlaži, lasem pa daje sijaj in elastičnost. V ljudski medicini, se je precej uporabljalo tudi za nego nohtov. Učinkovito je pri opeklinah, izvinih, odrgninah, pikih insektov in srbenju kože. Kožo očisti in uničuje predvsem stafilo in streptokoke, a tudi glivice, ter ima proti vnetni vpliv.
Kokosovo olje vsebuje vsaj štiri vrste antioksidantov, ki nevtralizirajo poškodovane proste radikale, ki med drugim povzročajo rakava obolenja zato ga priporočajo tudi v vsakodnevni negi kože. Dobre rezultate so imeli tudi pri zdravljenju luskavice (psoriaze). Običajno ga v kozmetičnih pripravkih mešamo z drugimi olji. Uporablja se za suho in vneto kožo ter za izboljšanje prekrvavitve, izvrstno je tudi za boj proti celulitisu.
Tako Plinij kot Hipokrat sta predpisovala zdravila z vsebnostjo kokosovega in plodov kokosa za vse od vnetja dlesni, nespečnosti in slabosti, do zapeke. Mnoga od teh starih zdravil so prešla v ljudsko zdravilstvo in so enako zanimiva kot so bila pred stoletji.
| Vsebnost maščobnih kislin | ||
| Oznaka | Ime | Vsebnost |
| Nasičene maščobne kisline | ||
| C16:0 | palmitinska kislina | 7,5 |
| C18:0 | stearinska kislina | 0,5 |
| C20:0 | arašidova kislina | < 0,8 |
| Enkrat nenasičene maščobne kisline | ||
| C16:1 | palmiteolinska kislina | 0,5 |
| C18:1 | oleinska kislina | 55 – 85 |
| Večkrat nenasičene maščobne kisline | ||
| C18:2 | linolna kislina | 0,5 |
| C18:3 | linolenska kislina | < 1,5 |
- Saponifikacijsko število: 184–196
- Refrakcijski indeks: 1,4677–1,4705
- Peroksidno število: 20 deviško in 10 rafinirano
- Kislinsko število: 0,6 deviško in do 6,6 rafinirano
- Jodovo število: 75–94
- Gostota:: 0,916-0,919
- Barva: Zeleno rumena
- Viskoznost: Srednja
- Vonj: Značilen
Priporočamo še: Podroben opis in postopek pridelave kokosovega olja
Vabimo k branju:
Chia semena oljne kadulje
Zdravstvene prednosti ameriškega slamnika
Oznake: Kokosovo olje